Večni prijatelji

V tednu pred slovenskim kulturnim praznikom smo se učenci v OPB 1 še posebej posvetili branju pravljic, obisku knjižnice, ob koncu tedna pa izdelali čisto svojo knjižico z naslovom Večni prijatelji. Poleg teksta smo jo opremili tudi z ilustracijami. Učiteljica Melita jo je še plastificirala in sedaj je na ogled tudi drugim učencem in ostalim obiskovalcem v prvem razredu.

O čem govori, pa si preberite v nadaljevanju.

Nekoč v davnih časih je živela lisica. Bila je zelo predrzna in nesramna. Bila pa je tudi zelo osamljena, kajti ni imela nobenega prijatelja. Potikala se je po gozdu in strašila ostale živali, da jih bo pojedla. Živali so bežale pred njo in se skrivale v svojih bivališčih. Najraje je strašila zajčka Skokca in Puhka. Zajčki so imeli tega dovolj. Odločili so se, da bodo vse povedali medvedu. Ravno takrat pa je lisica hodila ob potoku in padla v vodo. Ker ni znala plavati, je na ves glas kričala: »Na pomoč!« Vse to je slišal zajček Puhek, ki se je sprehajal ob potoku. Videl je lisico, ki se je še komaj držala na površju. Puhek je pozabil, da je bila lisica nesramna in ji je brž skočil na pomoč. Dal ji je vrv in drugi del zavezal za drevo. Puhek je pohitel do medvedovega brloga in ga prosil, naj reši lisico. Medved najprej ni hotel, a je videl, da je Puhek zelo žalosten. Medved ni mogel gledati žalostnega Puhka. Odšel je do reke in lisici pomagal iz vode. Pri tem mu je morala obljubiti, da bo odslej naprej prijazna. Od takrat naprej so postali najboljši prijatelji. Vse so počeli skupaj.

UČENCI OPB 1